POMEN BESED

BESEDAPOMEN
akumulacijazbiranje, kopičenje
apnenjev pomenu apnenje žil
apnjenjeapniti npr. polje - zaradi kislosti prsti so začeli z apnjenjem vrta
bitkaspopad velikih množic ali vojsk
bojrabimo v pomenu, ko spopad traja dolgo in neomejeno
celnerazdeljenost, nedotaknjenost - cel hleb, celo jabolko
celpolna mera - dobil boš cel obrok 3 poudarja velikost, razsežnost česa - bila jih je cela četa
celotentisto, čemur ne manjka nič - iziti celotno pesniško delo, celotna zbirka šteje 100 znamk; lahko - cel dan - ves dan, celo leto - vse leto, cela vas - vsa vas.
čigarkadar govorimo o čem, kar je last edninske moške osebe - sosed, čigar hišo ...
čilenskise nanaša na ime za prebivalca - čilenska kultura je mešanica evropske in južnoameriške
čilskinanaša se na državo - čilska ureditev temelji na zasebni lastnini
davidanes zjutraj - davi, nekaj po peti uri, huda prometna nesreča na regionalni cesti Kranj-Ljubljana
delavenkdor rad dela - naš sosed je delaven človek
delovenpomeni, kar je povezano z delom, kar je z delom v zvezi - delovna obleka, delovna ura, delovni čas, delovni načrt ...
deželaje predvsem naravni in zemljepisni pojem, npr. ozemlje s prebivalci in svojimi posebnostmi, tudi pokrajinska enota
dopoldanje sam. m. spola (dopoldan je bil še sončen), dopoldne je sam. s. spola (lepo je bilo samo dopoldne); kot prislov - dopoldne (kdaj) je začelo deževati; podobno še popoldan ... Priporočamo rabo samostalnika dopoldan in prislova dopoldne.
drevidanes zvečer - drevi ob 19.30 bo v Mestnem gledališču Ljubljana predstava ...
državaje ozemlje s politično organiziranostjo/ureditvijo
edenrabi se samostalniško - a eden je bil?, uspel je le eden tekmovalec
egipčanskinanašajoč se na Egipčane - egipčanska arhitektura, egipčanska pisava, egipčanska zgodovina
egiptovskinanašajoč se na Egipt - egiptovske piramide
emigracijaizseljevanje, izseljenstvo
enrabi se pridevniško - en od pogojev je neznan, dam ti en tolar
enakz enak mislimo predvsem na podobnost - Moj nalivnik je enak tvojemu.
enoglasnoto je, kar se poje z enim glasom, ali pa, kar se glasuje z enim glasom. Napačno bi bilo reči - Predsednik je bil izvoljen enoglasno; torej z enim glasom. Mišljeno je na soglasno izvolitev - z vsemi glasovi.
gasileniz glagola gasiti - gasilno orodje = orodje za gašenje
gasilskipridevnik iz samostalnika gasilec - gasilski dom = dom gasilcev, gasilsko društvo, gasilska vaja, gasilska veselica
gornik(1) zimzeleni gornik (brusnici podobna gorska rastlina z usnjatimi, zdravilnimi listi in rdečimi jagodami, Arctostaphylos uva-ursi I - čaj iz listov gornika
 (2) zastarelo vinogradnik/nadzornik vinogradov - »lesene hiše s slamnato streho gornikov so se prebujale iz jutranje megle« (Januš)
 (3) veter, ki piha z gorskih hribov - oster gornik je pihal po Kriških podih
gorniknaš vodnik je izkušen gornik
-grafijačlen v zloženkah kaže, da je v ospredju opisovanje, npr. fotografija
imigracijapriseljevanje
izbiraizbiramo kaj izmed več predmetov - biti pred hudo izbiro
izborje nasledek izbiranja, kar je bilo izbrano - objaviti izbor pesmi
Judpotomec izraelskega Judovega rodu; ženska oblika je Judinja
jud(1) pripadnik judovske vere - judje in katoličani
 (2) stiskač, oderuh - nikar si ne izposojaj pri tem judu
 (3) v krščanskem okolju otrok, ki (še) ni krščen
kateriče ne gre za edninske moške osebe, izražamo lastnino z drugim sklonom zaimka kateri - Imel je pripete trakove, katerih konci so padali po hrbtu.
kjeizraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja (mirovanje) - Kje si bil?
Kočevarprebivalec Kočevskega - mnogi Kočevarji opravljajo obrtniška dela na Kočevskem
Kočevecprebivalec Kočevja - veliko Kočevcev dela v Ljubljani
kod(1) izraža vprašanje po prostoru, po katerem se kaj premika (premikanje) - Kod si hodil?
 (2) tehnični izraz za kodo
kolik, koliko(1) z vprašalnim zaimkom koliko se sprašujemo po velikosti - Koliko je bil? npr. v pomenu Kako visok je bil?
 (2) s koliko se sprašujemo po številu - Koliko udeležencev bo prišlo? (3) NE: v kolikih dneh, ustrezno - v koliko dneh
komad(1) trgovski svet - kos kruha
 (2) umetnostni svet - zavrteti dober komad - dobro melodijo, skladbo, predstavo, primerek, izvod ...
kos(1) trgovski svet - kos mesa
 (2) umetnostni svet - zavrteti dober komad - dobro melodijo, skladbo, predstavo, primerek, izvod ..
 (3) živalski svet - ptica
Kranjčanprebivalec Kranja , prebivalka Kranja je Kranjčanka 1 - prebivalec Kranja je Kranjčan
Kranjecprebivalec Kranjske, prebivalka Kranjske je Kranjica, na Kranjskem živijo Kranjci
leščitileščimo reči, ki bi jim radi dali lesk (parket, ploščice, les, čevlje ... ) - leščiti čevlje
letni dopustso dela prosti in plačani dnevi v obdobju enega leta
-logijapri zloženkah s členom -logija gre bolj za splošen nauk, npr. biologija
loščiti/emajliratiprevleči kaj z loščem = dati glazuro - loščiti lonce
materinsvojilni pridevnik, ustrezno vprašanje - čigav jezik govoriti
materni jezik (materinščina)vrstni pridevnik in ustreza vprašalnici kateri jezik govoriš
merodajenpristojen, pooblaščen, bistven/odločilen
migracijaselitev
na poltorto prereži na pol
napolv pomenu deloma, površno - napol/površno napisana naloga; napol/delno kuhan/pismen; vse naredi samo napol/slabo, površno; napol/delno odprte oči
neki, nekdo, nekajkak, kdo, kaj (1) oblika z ne- se v slovenščini uporablja samo takrat, ko mislimo na čisto določene osebe ali stvari, ki pa jih ne poznamo ali nočemo omenjati natančneje - Nekdo pa danes kar nerga! (misli se na določeno osebo na sestanku); npr. v Mozirju / ... / Tudi naključni popotnik hitro ugotovi, ali v nekem kraju deluje društvo proti mučenju živali.
 (2) oblike brez predpone ne- pišemo takrat, kadar imamo v mislih kako poljubno osebo ali reč iz množice - Ali koga kje kaj moti?
neopravičenkaj takega, za kar ni opravičila - neopravičen izostanek od pouka
neupravičennekaj, kar ni utemeljeno, ni upravičeno, nima podlage npr. neupravičen sum, neupravičen strah, neupravičeno surovo ravnanje
ničraba besede nič je odvisna od njenih oblikoslovnih-skladenjskih vlog - nič je namreč lahko nedoločni zaimek in se pregiba (nič, ničesar, ničemur, nič, pri ničemer, z ničimer), lahko je prislov mere oz. poudarni prislov in se ne sklanja (Nič ne vem, koliko), lahko je pravi samostalnik (nič, niča, niču ... - Temu niču se naj umikam?)
nihčenedoločni zaimek - nihče rabimo samo za ljudi - Nihče ni zamudil.
nobedennedoločni zaimek - rabimo ga za ljudi in predmete - Imel je štiri brate, nobeden iz med njih ni bil višji od njega. - V kletki je bilo devet hrčkov, vendar ni bil nobeden plašen.
nobenrabimo pridevniško - Nobenega sošolca ni hotel prizadeti.
noterustreza vprašalnici kam, izraža pa premikanje (usmerjenost) v zaprt prostor - noter ni mogel, trebuh noter, ne hodi ven in noter
notriustreza vprašalnici kje, izraža pa stanju v zaprtem prostoru - notri je zadušljivo
nuditi prvo pomočdati prvo pomoč (pomagati)
območjeje ozemlje, teritorij - na območju kranjske občine je tekmovanje v iskanju lisice
odlogodložitev - izdan odlog o plačilu dolga
odlokodločba, odredba - odlok izdalo pristojno sodišče
odspodajna vprašanje kje jo čaka, odspodaj jo čaka, odspodaj je okno odprto pogosteje - spodaj čaka
olimpijecolimpijski tekmovalec, npr. skakalec v višino Rožle Prezelj
olimpionikolimpijski zmagovalec, npr. Leon Štukelj
omožiti seženska vzame moža za življenjskega sopotnika
otvoritevodprtje
oženiti semoški se oženi, vzame ženo za življenjsko sopotnico
pismenkdor zna pisati, z lahkoto pisati ipd. - Jaka je pismen.
pisnokako se izražati - pisno odgovoriti na odločbo
planikagorska cvetica
planinkagornica, pohodnica po planinah/gorah
podlagaje na splošno tisto, kar je podložek, opora, temelj čemu drugemu - na tršo podlago nasut pesek
podlogaje zlasti blago, usnje, svila, s katerim je podloženo kako oblačilo - žensko krilo s svileno podlogo
področjeobseg dela, pristojnost - ne posegati na strokovno področje
poletni dopustpreživeti dnevi v poletju
poročiti sepostati pred javnostjo priznan kot mož ali žena koga
poskusko kar tako kaj počenjamo, govorimo o poskusu - pri prvem poskusi/poizkusu čez 1,50 m
potrebovati, potrebujemčesar sploh nimam 1 kar želimo dobiti - potreboval bi višjo oceno, kg moke, dober avto ... 2 kar sicer imamo, a ne moremo pogrešati, ker sicer sami uporabljamo - Slovarja ti ne morem dati, ga še sam potrebujem.
preizkus/poskusko želimo ugotoviti, kakšno je kaj, ali kaka reč (prav) deluje, ali je še dobra, ali se je pokvarila itd., govorimo o poskusu ali preizkusu - Preizkus je pokazal, da aparat deluje slabo. (ne: preskus)
prej ali poznejepomeni, če ne zdaj, pa pozneje; če ne danes, pa jutri
prej ali slejNe: »slej ko prej« ali »prej ko slej«; za svoje prekrške plačati prej ali pozneje; prej ali slej pomeni, če ne zdaj, pa pozneje; če ne danes, pa jutri
proizvodje splošen pojem za produkt, sicer pa ločimo - industrijske izdelke in kmetijske pridelke
rabitirabimo lahko, kar je že v naši posesti, npr. iznašli smo novo metodo učenja, zato jo lahko uporabljamo/rabimo. Preprosto pravilo - Rabimo, kar imamo, potrebujemo pa, česar še nimamo.
soglasenmišljeno je z vsemi glasovi - predsednika izvoliti soglasno
storitevnaročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo - opravljati storitve s področja inštalacij
številčennanaša se na številke ali števila, npr. številčna omejitev učencev, ugotoviti številčno razmerje, številčna premoč
številenizraža, da je česa razmeroma veliko število - številni delavci, biti član številnih društev ipd.
številkaštevilo - število npr. lahko raste - povečaj število za tri; številka ne more rasti, je pa lahko arabska ali rimska, hišna, telefonska ipd. - Če bi npr. zvečali telefonsko številko, bi potrebovali več prostora, da bi jo zapisali.
števka, cifraposamezni znak v številu, npr. število 32 je iz dveh števk ali cifer
točenza označitev časa, ostalo natančen - ura je točno dvanajst
trenerkaoseba, ki koga trenira
trenirkašportno oblačilo
tunanaša se na en sam kraj in mirovanje - tu sem že pol ure
upravičenje tisti, ki ima pravico do česa - stari oče je upravičen do pokojnine
uslugaje nekaj, kar storimo drugemu iz prijaznosti I brez plačila 1, naklonjenosti - prijateljska usluga; za delo, ki ga opravljamo proti plačilu, uporabljamo "storitev".
vedetiimeti kaj v zavesti
 na osnovi zaznav, obveščenosti - ljudje marsikaj vedo; vem, da si bil doma; ne ve se še, kje je bil center potresa; kolikor (jaz) vem, je bilo drugače
 na osnovi učenja - strokovnjak mora marsikaj vedeti; ali veš, koliko nog ima stonoga.
 na osnovi spominjanja - ime vem, naslova pa ne več
 na osnovi sklepa, odločitve - ne vem, kaj bi
 glede na posledice, odgovornost - saj ne vedo, kaj delajo
 imeti v zavesti bistvene značilnosti česa na osnovi lastnih izkušenj - to dobro vedo poklicni šoferji; ljudje v teh krajih ne vedo več, kaj je lakota
znatiznamo to, kar nam je dano že po naravi - znamo brati, znamo pisati, znamo kaj na pamet